Konzorcij

KONZORCIJ STROKOVNIH GIMNAZIJ – KSG IN NJEGOVO DELOVANJE

Konzorcij strokovnih gimnazij (KSG) je bil ustanovljen 16. aprila 2008 na uvodnem sestanku ravnateljev strokovnih gimnazij. Sklican  je bil na pobudo ravnatelja Elektrotehniško-računalniške strokovne šole in gimnazije Ljubljana, Silvestra Tratarja. Projekt Posodobitev gimnazijskih programov je bil formalni razlog za njegovo ustanovitev. Kot šola prijaviteljica smo kandidirali na  razpisu Ministrstva za šolstvo in šport (maj 2008), sedanjega Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki je s pomočjo sredstev Evropskih socialnih skladov poskušalo podpreti izboljšanje kakovosti in učinkovitosti izobraževalnega programa splošnih in strokovnih gimnazij. Projektna sredstva za Posodobitev gimnazijskih programov so bila dodeljena dvema konzorcijema: Konzorciju splošnih in Konzorciju strokovnih gimnazij zato, da bi uvedli in izvajali posodobljene učne načrte. S posodobitvami v gimnazijah smo začeli 1. 9. 2008.

Namen Konzorcija strokovnih gimnazij je združiti strokovne gimnazije – ekonomske, tehniške in umetniške. Združene gimnazije, v okviru razvojnih prioritet Konzorcija strokovnih gimnazij, črpajo sredstva razpisa Prenova strokovnih gimnazij (2008). V okviru teh sredstev KSG spremlja uvajanje posodobljenih učnih načrtov, posodobitev izvajanja strokovnih predmetov v okviru posodobljenih učnih načrtov in posodobitve kurikula na posameznih šolah. Projekt bomo zaključili 31. 8. 2014.

Konzorcij strokovnih gimnazij (KSG) ves čas tesno sodeluje s komplementarnimi projekti, ki potekajo v okviru ZRSŠ (Posodobitev gimnazij 2008–10, Usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev 2008–10, Posodobitev kurikularnega procesa na OŠ in gimnazijah 2010–13), e-šolstvom (zlasti pri usposabljanju učiteljev za razvoj digitalne kompetence, svetovanju šolskim razvojnim timom in šolam).

Konzorcij strokovnih gimnazij (KSG) je na prvem srečanju ravnateljev 32 šol ustanoviteljic sklenil, da za vodenje konzorcija in njegovo učinkovitost poleg upravljanja KSG (vodja Silvester Tratar, koordinatorica Vida Vidmar, tajnice Marjeta Golob, finančna služba Radmila Jakac in Nataša Novak) potrebujemo tudi učinkovite organe vodenja in delovne skupine. Zato so ravnatelji izbrali predstavnike šol v Upravni odbor KSG, ki so ga do konca šolskega leta 2011/12 sestavljali naslednji člani:

Silvester Tratar, Vegova Ljubljana, vodja projekta

Ivan Ketiš, SERŠ Maribor, član

Alenka Lukman Košir, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, Ljubljana, članica

Ivan Poklič, Srednja ekonomska šola, Celje, član

Boris Plut, Šolski center Novo mesto, Novo mesto, član

Jure Šink, ESIC Kranj, Kranj, član; pred njim Marija Simčič

Rajmund Valcl, Šolski center Velenje, Velenje, član

Katja Pavlič Škerjanc, ZRSŠ, Ljubljana, članica

Upravni odbor skrbi za pregled dela, razvojno delo KSG in sprejema vsebinska in finančna poročila.

Glede na naloge KSG, ki po projektni dokumentaciji potekajo na več ravneh, smo si zastavili naslednje razvojne naloge:

• uvedbo posodobljenih učnih načrtov za splošne in strokovne predmete s pomočjo šolskih razvojnih timov (ŠRT), ki smo jih ustanovili na vseh strokovnih gimnazijah ,
• na predmetni ravni uvedbo posodobitev prek strokovnih/predmetnih aktivov
•  in posodobitev načrtovanja in izvajanja kurikulov z uvajanjem šolskih razvojnih projektov (ŠRP).

Vodstvo KSG se je zavedalo pomembnosti in razsežnosti projekta Posodobitev gimnazijskih programov. Prav tako se je upravni odbor odločil za enakomerno razdelitev dela sredstev projekta, drugi del pa je namenil raziskovalni vlogi učitelja, razvoju fleksibilnega, integrativnega in odprtega kurikula, ki naj se izraža v prijavah na Razpise šolskih razvojnih projektov KSG v letih 2009, 2010, 2011.

Za izvedbo tako obsežnih nalog smo potrebovali sodelavce iz vseh šol, članic KSG. Konzorcij se je v prijavi na razpis Posodobitev gimnazijskih programov 2008–14 zavezal, da bo spremljal potek posodabljanja na šolah in zbiral dokazila (kazalnike), da ta proces na šolah v resnici poteka. Prav tako smo zavezani k pisanju poročil za MIZKŠ. Ko se je pojavilo vprašanje spremljave lastnega dela, da bi imela taka poročila tudi vsebinsko vrednost in bi se rezultati ene šole širili med članicami, smo ustanovili delovne in ekspertne skupine.

Spremljajva dela na šolah poteka na več ravneh. Šolski razvojni timi pripravijo posodobitveni načrt šole, ki je del letnega delovnega načrta vsake ustanove. Na osnovi tega načrta morajo ŠRT pripraviti tudi dokazila (načrti PT, priprave učiteljev, didaktična priporočila za izvajanje ipd.), ki jih kot priloge pošiljajo upravi KSG trikrat letno. Šolski razvojni timi tudi koordinirajo in spremljajo delo projektnih timov (PT) na šolah. Postajajo vse bolj svetovalni in razvojno naravnan organ vodstev šol.

Za spremljanje kakovosti poročanja ŠRT smo v okviru ekspertne skupine za šolske razvojne time (ES ŠRT), ki jo sestavljajo tri članice (Tanja Ahčin, ESIC Kranj, Jelka Oder, SC Velenje, Simona Pustavrh, ŠC Novo mesto) pripravili predloge posodobitvenih načrtov, poročil in v šolskem letu 2011/12 tudi okvir Letnega delovnega načrta, ki je izrazito razvojno naravnan in vsebuje vse potrebne posodobitve in prenove, ki so potekale na naših šolah v obdobju 2008–2012. Članice ekspertne skupine tesno sodelujejo tudi s skrbnicami ZRSŠ za šolske razvojne time, ki zadnji dve leti svetujejo posameznim šolam pri razvoju njihovih prioritet in prioritet pouka. Menimo, da je šolam, članicam KSG, potrebno priskočiti na pomoč zlasti na področju razvojnega načrtovanja na ravni šole, saj se učitelji v obilici ponudbe različnih projektov, sprememb in posodabljanj počutijo preobremenjene in jih nenačrtovano razvojno delovanje odvrača od osnovnega poslanstva. Na ravni KSG članice tesno sodelujejo z ekspertno skupino za šolske razvojne projekte (ES ŠRP), kot tudi z delovnimi skupinami (DS) KSG. 

Delovne skupine (DS) so si že v prvem letu delovanja KSG prizadevale spodbujati, spremljati in evalvirati primere dobrih praks, ki jih šolski razvojni timi pošiljajo KSG kot kazalnike k poročilom KSG. Ustanovili smo sedem skupin z več kot štiridesetimi člani, učitelji različnih predmetnih področij (družboslovje, naravoslovje, tuji jeziki, strokovni predmeti s področja elektrotehnike, računalništva in mehanike, strokovni predmeti s področja ekonomije, strokovni predmeti s področja biotehnologije, strokovni predmeti s področja umetnosti), ki spremljajo in evalvirajo kakovost kazalnikov, ki jih šole predlagajo kot primere dobrih praks (učne priprave, didaktična priporočila, načrti izvedb ipd.). Postavile so si kriterije, po katerih šolam tudi svetujejo, kako naj oblikujejo svoje priprave, vključujejo posodobitve na svojem predmetnem področju in sodelujejo s predmetnimi razvojnimi skupinami (PRS) Zavoda republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ).

Ekspertna skupina za šolske razvojne projekte (ES ŠRP) je bila ustanovljena kot nadgradnja delovnih skupin KSG in izbrana na osnovi predlogov delovnih skupin. Pri svojem delu so delovne skupine ugotavljale veliko primerov dobrih praks, ki so bili naravnani na medpredmetno povezovanje, zlasti splošnih predmetov na vsebinski ravni, manj pa je bilo povezav med strokovnimi in splošnimi predmeti, kakor tudi povezav, ki bi učencem dale priložnosti za razvoj kompetenc (integrativni, odprti kurikul). Ugotavljali smo, da imajo učitelji že pri samem načrtovanju pouka, naravnanega na razvoj kompetenc, težave. Po eni strani je urnik na naših šolah še precej nefleksibilen, po drugi strani pa so se dejavnosti, povezane s sodelovalnim poučevanjem, novimi oblikami izvajanja pouka, novimi pristopi, izkazale kot nekaj, kar šole izvajamo na naravoslovnih dnevih, strokovnih ekskurzijah, v okviru obveznih izbirnih vsebin. Da bi na ravni KSG pospešili razvojno vlogo učitelja, raziskali možnosti lažjega vključevanja posameznih kompetenc v pouk (kot kroskurikularni cilj), smo sklenili, da del sredstev namenimo razvojnim projektom, ki naj šolam pomagajo do takega načrtovanja in iskanja najboljših rešitev za posamezno šolo. To zahtevno nalogo naj bi prevzeli člani ekspertne skupine za šolske razvojne projekte. Člani (Adrijana Špacapan, TŠC Nova Gorica, Andreja Rajh, Ekonomska SEŠ Maribor, Vesna Trančar, ŠC Ptuj, Nastja Valentinčič Al Bukhari, SETŠ Nova Gorica, Sonja Krapež, Vegova Ljubljana, Peter Rau, SŠOF Ljubljana, Darja Marjanović, ŠC Novo mesto, Matej Kamin, ŠC Novo mesto) so ob ustanovitvi skupine (2009) ugotavljali, da njihovo znanje ne zadostuje za spremljavo in pomoč šolskim projektnim timom. Zato smo povabili svetovalko na ZRSŠ Katjo Pavlič Škerjanc, da za našo skupino organizira izobraževanje in nam pomaga oblikovati prvi Razpis za šolske razvojne projekte KSG 2009. Skupina je pod njenim vodstvom oblikovala tudi kriterije za izbor projektov, spremljavo projektov in način, po katerem šolam svetujejo, kako naj pristopijo k posameznemu šolskemu razvojnemu projektu. V šolskem letu 2010/11 je skupina spremljala 17 enoletnih projektov iz 15 šol. Pri naslednjem Razpisu šolskih razvojnih projektov 2010 smo postavili pogoj, da se šole, ki so v preteklem šolskem letu sodelovale v enoletnem projektu, lahko prijavijo le na večletne, hkrati pa smo želeli spodbuditi šole, ki v projektih še niso sodelovale, da se prijavijo z enoletnimi projekti. Za vse šole smo predlagali tudi raziskovalna področja (raziskovalna vprašanja), ki ustrezajo prioritetam in ciljem projekta KSG (Posodobitev gimnazijskih programov 2008–14). V šolskem letu 2011/12 je sodelovalo 23 šol s 25 eno- ali večletnimi projekti. V šolskem letu 2012/13 bodo člani skupine spremljali 18 projektov, ki se nadaljujejo iz preteklega šolskega leta (2011/12) in 8 dveletnih projektov, ko so jih šole prijavile na zadnjem Razpisu KSG za šolske razvojne projekte (december 2011). Ugotavljamo, da je vsaka šola članica (razen dveh, ki sta s članstvom v KSG prenehali) prijavila vsaj en razvojni projekt. Rezultate takega načrtnega dela ekspertne skupine s posameznimi šolami članicami predstavljamo v pričujočem Zborniku šolskih razvojnih projektov KSG 2010/11 in na Festivalih primerov dobrih praks (september 2012, september 2014).

Pri svojem razvojnem delu se je vodstvo KSG (skupaj z ekspertnimi skupinami, ustanovljenimi znotraj KSG) naslanjalo na strokovne podlage za uvajanje sprememb, ki jih je pripravil ZRSŠ v okviru svojih projektov kot razvojnih in podpornih projektov konzorcijema. Posamezni učitelji so kot člani predmetnih razvojnih skupin (PRS-ov), mentorski učitelji, člani projektnih timov (PT), ustanovljenih na posameznih šolah, sodelovali pri nastajanju strokovnih podlag za izvedbeni kurikul, izobraževanju za razvoj medpredmetnega/kroskurikularnega povezovanja, sodelovalnega poučevanja, izobraževanju za razvoj posameznih kompetenc (učenje učenja, kritičnega mišljenja) in vrednotenju kompleksnih dosežkov. Rezultate dela po posameznih šolah smo doslej predstavili na Festivalu primerov dobrih praks 2009 na Vegovi Ljubljana, kjer je vseh 32 šol predstavilo primere dobrih praks (po izboru delovnih skupin KSG), skupnih Festivalih primerov dobrih praks skupaj z ZRSŠ po skupnem izboru (Zreče, 2010, Tabor Ljubljana 2012). Prav tako sodelujemo s skrbnicami ZRSŠ za ŠRT pri ZRSŠ na regijskih srečanjih in skupnem srečanju, ki ga organizira ZRSŠ enkrat letno.

Za boljše sodelovanje in pripravo šolskih razvojnih timov na usklajeno delovanje na ravni šole smo se v okviru KSG v upravnem odboru odločili, da predlagamo Vido Vidmar, koordinatorico vseh ekspertnih in delovnih skupin KSG za predstavnico v strateškem timu, ki deluje v okviru ZRSŠ za projekt Posodobitev kurikularnega procesa na OŠ in gimnazijah 2010–13.

Sodelovanje s projektom E-šolstvo poteka na dveh ravneh. Na osnovi sodelovanja predstavnikov E-šolstva v strateškem svetu pri ZRSŠ smo neposredno vključeni v skupno usposabljanje šolskih razvojnih timov (ŠRT) pri vključevanju digitalne kompetence kot ene izmed prioritetnih kompetenc na ravni pouka. V ta namen smo na večini šol ŠRT-jem dodali e-kompetentnega člana. Po drugi strani neposredno spodbujamo izobraževanja posameznih učiteljev in članov delovnih skupin KSG.

Konzorcij strokovnih gimnazij si prizadeva za boljšo prepoznavnost med gimnazijami v Slovenji. Menimo, da naše gimnazije pomembno prispevajo k odločitvam dijakov za posamezna strokovna področja, saj se že med srednješolskim izobraževanjem lahko seznanijo s posamezno strokovno usmeritvijo (tehniško, ekonomsko, umetniško). Zato smo si prizadevali za ustanovitev predmetnih razvojnih skupin v okviru ZRSŠ za strokovne predmete. V šolskem letu 2011/12 smo skupaj z ZRSŠ ustanovili PRS za elektrotehniko, mehaniko in računalništvo ter PRS za umetniške predmete. Pred tem je že obstajala PRS za ekonomijo. Z njihovim razvojnim delom si prizadevamo za boljšo umeščenost prenovljenih strokovnih predmetov v kurikul in za razvoj didaktičnih materialov z njihovega področja. S pomočjo delovnih skupin KSG za ta strokovna področja učitelje šol, vključenih v KSG, izobražujemo za boljše povezovanje strokovnih predmetov s splošnimi, izmenjavo gradiv in didaktičnih priporočil, ki nastajajo v okviru PRS-ov in DS ali na posameznih šolah.

Projekt Posodobitev gimnazijskih programov (2008–14) bomo v Konzorciju strokovnih gimnazij po mnenju učiteljev, vključenih v ekspertne in delovne skupine, vodij šolskih razvojnih timov in ravnateljev šol članic KSG v celoti presegli. Cilji projekta samega so na večini šol, ki vstopamo v peto leto posodabljanja, že doseženi. Ustanovili smo šolske razvojne time na vseh šolah članicah KSG, večina šol ima po več manjših projektnih timov za posamezna področja posodobitev in prenove kurikula (timi za timsko poučevanje, timi za medpredmetne in kroskurikularne povezave, timi za razvoj posameznih kompetenc – učenje učenja, kritično mišljenje ipd.), večina naših šol si prizadeva posebej raziskati in izboljšati svoje delo s pomočjo šolskih razvojnih projektov, prijavljenih v Razpisih KSG (17 projektov v 2010/11; 25 projektov v 2011/12; 26 projektov v 2012/14), večina šol sodeluje na predstavitvah svojega dela na seminarjih, regijskih in državnih srečanjih v organizaciji ZRSŠ in na Festivalih primerov dobrih praks KSG. V naslednjih dveh letih (do 2014) si bomo prizadevali naše delo predstaviti širši javnosti, se učiti drug od drugega, izboljšati rezultate, kjer je to potrebno, utrditi razvojno načrtovanje in ga postaviti v središče načrtovanja na šolah, izboljšati in utrditi sodelovanje med strokovnimi gimnazijami, zato da bomo pokazali potrebnost in učinkovitost strokovnih gimnazij v širšem šolskem prostoru. Razvojno delo, ki so ga opravile ekspertne skupine skupaj s šolskimi razvojnimi timi na posameznih šolah zlasti pri razvoju dokumentov na šolah (posodobitveni načrt kot del letnega delovnega načrta), uvajanju sodobnih pristopov, spodbujanju raziskovalne vloge učitelja (šolski razvojni projekti), pripomorejo k večji avtonomiji posamezne šole, večji usposobljenosti posameznega učitelja za poučevanje in razvoj posamezne kompetence, sodelovalno poučevanje, razvoj drugačnega odnosa, pristopa do učencev, zlasti pa k temu, da se vsak med nami zave pomena učeče se skupnosti in vseživljenskega učenja. Z naravnanostjo učiteljev na potrebe učenca in časa, v katerem delujemo, pomembno prispevamo k razvoju družbe kot celote in njenih vrednot. 

Za KSG Vida Vidmar